APDEJT.si

V ZDA so se protesti 'No Kings' razširili v več mest, vključno s Portlandom, Denverjem in Los Angelesom, kjer so protestniki napadali policiste in zvezne agente. V Portlandu je transspolni militant Antife napadel protiprotestnika. V Lincolnu v Nebraski je bila aretirana ženska, ki je grozila dečkom s Taserjem med protestom 'No Kings'. V Gruziji so aretirali protestnike v Rustaveliju zaradi kršenja novih, strožjih zakonov o protestih. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je bil ogorčen, ker ga je Ministrstvo za domovinsko varnost trolalo s fotografijo kostuma penisa na protestih 'No Kings'.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Sarajevsko občinsko sodišče je policijskemu uslužbencu A. T. odredilo enomesečni pripor zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje spolne zlorabe otroka, starejšega od 15 let. Amar Turčalo je osumljen spolne zlorabe otroka v Federaciji Bosne in Hercegovine.

Policijski komesar MUP Kantona Sarajevo, Fatmir Hajdarević, je razkril podrobnosti o aretaciji dveh policistov. Amar Turčalo je osumljen spolnega odnosa z mladoletnico, medtem ko je drugi policist imel neprimerno komunikacijo z mladoletno osebo. En policist je bil izpuščen, saj ni bilo osnove za sum pedofilije, Amar Turčalo pa je bil predan tožilstvu zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe.

Federalno tožilstvo je Vrhovnemu sodišču Federacije BiH predlagalo, da se ugodi pritožbi na sodbo Kantonalnega sodišča v Tuzli proti Damirju Mehiću Bibiju. Za Mehića, ki je bil prvostopenjsko obsojen na 16,5 leta zapora zaradi umora Emirja Džinića in poskusa umora Naila Hodžića leta 2013 v Tuzli, tožilstvo zahteva višjo zaporno kazen.

V Višjem sodišču v Somboru se je začelo sojenje nekdanji policistki Kristini K. (46) iz Sombora, ki jo obtožujejo sodelovanja pri umoru slovenskega državljana. Po obtožnici naj bi Kristina K. umor zagrešila skupaj z bivšim partnerjem, truplo pa sta kasneje skrila s pomočjo drugega moškega.

Antonio Brown je bil izročen iz Dubaja v ZDA, kjer so ga aretirali zaradi obtožb poskusa umora, ki izvirajo iz streljanja po boksarskem dogodku v Miamiju. Policija je aretacijo potrdila v četrtek.

Turško pravosodje je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in več izraelskih uradnikov, ki jih obtožujejo zločinov proti človečnosti in genocida v Gazi. Istanbulsko sodišče je izdalo 37 nalogov za aretacijo, ki vključujejo Netanjahuja, zaradi domnevnih zločinov, storjenih tudi proti ladjam Globalne flotile Sumud.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Tožilstvo v Istanbulu je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov, med njimi ministra za obrambo in ministra za nacionalno varnost. Uradniki so obtoženi zločinov proti človečnosti in genocida v Gazi.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

V veliki policijski akciji v Beogradu je bil aretiran Bojan Matić, pri katerem so našli 30 kilogramov narkotikov, več kot 81.000 evrov in skoraj 10.000 dinarjev. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je bil aretirani že znan organom pregona.

Center za raziskovanje holokavsta in genocida Univerze v Reki je objavil, da je znanstveno dokazano, da je ustaško gibanje uvedlo pozdrav "Za dom spremni" kot uradni pozdrav Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki je bila odgovorna za genocid nad Srbi, Judi in Romi. Raziskava potrjuje, da sodobna uporaba tega pozdrava prikliče ustaštvo in da obstajajo dokazi o njegovem izvoru.